Slivova marmelada

Nisem ravno marmeladni človek, ampak če mi kdo ponudi domačo slivovo marmelado, jo sprejmem z največjim veseljem. Najboljšo slivovo marmelado je seveda kuhala moja žal že pokojna stara mama. Vem, da bi bila ponosna name, če bi se ji lahko pohvalila s svojim prvim kozarcem slivove marmelade, tako kot je bila ponosna name, ko sem ji še majhna punčka skuhala kavo, ko je bila bolna. Samo, da danes znam skuhati pravo marmelado in tudi pravo kavo, takrat pa sem kavo skuhala tako, da sem v vročo vodo zamešala žličko kave in ji postregla. Vedno smo se smejali, ko smo se spomnili na to mojo kuho

“umetnost”

Oče mi je od doma pripeljal približno kilogram sliv in najprej sem mislila, da jih bom porabila za kuhanje slivovih cmokov. A ker se mi kasneje ni ravno ljubilo delati cmokov, sem 20 sliv dala kar v zamrzovalnik. Nekega dne bodo že prišle prav. Ostalih 60 dag pa je bilo tudi treba porabiti. Zato sem se odločila, da se poskusim še v kuhi marmelade. Moje najljubše – slivove – marmelade.

Preprost recept sem našla v kuharici sestre Nikoline.

razkoščičene slive

Edina zadeva, ki je zoprna pri kuhi marmelade je, da se kuha zelo dolgo in ta čas moraš biti pozoren, da malo pomešaš in kontroliraš, da je vse v najlepšem redu. Zato je meni kaj takega najlažje kuhati takrat, ko kuham še kaj drugega (npr. kosilo) in moram tako ali tako biti v kuhinji.

Naj vam zaupam recept. Bolj enostavno res ne bi moglo biti.

˙1kg sliv
˙25-30 dag sladkorja

Zrele slive razkoščičite, kar bo na vaših rokah verjetno pustilo nekaj rjavkastih madežev Slive spustite skozi mesoreznico oz. jih nasekljate kar s sekljalnikom. Stresite jih v posodo, v kateri jih boste kuhali, jim dodajte sladkor, premešajte in počakjate, da zavre. Kuhajte na zmernem ognju, tako da bo ves čas malo vrelo. Vsake toliko malo premešajte. Po približno uri in pol bo marmelada nared. Z njo napolnite kozarec oz. kozarce, jih zaprite in preden jo pospravite v hladilnik, počakajte, da se ohladi.

zmlete slive

slive + sladkor

marmelada v nastajanju

Ko je marmelada nared, je treba speči še kakšne palačinke Meni pa je zelo všel tudi na kruhu skupaj z (domačim) maslom. Komaj čakam, da se ohladi …

treba jo je samo še zapreti in ohladiti, potem pa bo

Hačapuri – vonj po Gruziji

Že kar nekaj časa je minilo, odkar je Irena prinesla novico o odlični postrežbi in hrani v gruzijski restavraciji Zlato runo v Župančičevi jami v Ljubljani. Še večkrat pa je omenjala odličen hačapuri.

Ko smo se nekoč skupaj odpravili v Zlato runo, kjer vas res postrežejo tako, kot se spodobi, smo seveda morali poskusiti tudi to gruzijsko “čudo”. Hačapuri je bil slan, sirast, topel in tako zelo okusen, da sem se odločila, da na medmrežju poiščem recept in se, če ne bo pretežko, tega lotim tudi sama.

Različnih receptov na internetu je verjetno toliko, kolikor je različnih vrst te jedi. Če sem prav ugotovila, so razlike minimalne in so odvisne predvsem od tega, v kateri gruzijski pokrajini je jed pripravljena. Neko podobno jed, ki se imenuje peynirli, naj bi imeli tudi v Turčiji. Če to posplošimo za slovenske gurmane, gre v bistvu za neke vrste pito. Na angleški Wikipediji so hačapuri prevedli kar s sirovo pito.

Recept, ki mi je bil všeč, sem našla že pred nekaj meseci, čas in volja, da vse skupaj tudi preizkusim, pa sta prišla malo kasneje

moka + soda + jogurt +sol + sladkor + jajce + olivno olje

Torej, kaj potrebujemo za slovenski hačapuri Te sestavine zadostujejo za 4 relativno velike hačapurije, ki nahranijo 4 odrasle osebe. Hačapuri zna biti kar nasitna zadeva
˙4-5 lončkov moke (jaz sem vzela kar kozarec in vanj nasula moke do tiste višine, ki označuje 2 dl tekočine)
˙0,5 l jogurta ali kefirja
˙1 jajce
˙čajno žličko soli
˙čajno žličko sladkorja
˙čajno žličko pecilnega praška oz. sode bikarbone
˙1 ali 2 jedilni žlici olja

Moko presejte v posodo in vanjo zamešajte pecilni prašek oz. sodo. V moko naredite jamico, kamor boste vlili jogurt in dodali sol, sladkor, jajce in olje. Vse to potem dobro premešajte. Če bo testo preveč mokro, mu počasi dodajajte moko toliko časa, da se naredi lepo testo. Jaz sem vse skupaj najprej mešala kar s kuhalnico, na koncu, ko je bilo testo že skoraj gotovo, pa sem testo še dobro pregnetla z roko. Nato je treba testo za eno uro postaviti v hladilnik.

testo v nastajanju

testo za v hladilnik

nadev

Za nadev potrebujemo
˙pol kilograma skute ali katerega koli mladega sira

V raznih receptih (jaz sem iskala samo tiste v ruščini) bo omenjen tak in drugačen mladi sir. Imena teh sirov niso tipična za slovenski sirarski trg. Imamo pa skuto. Jaz sem (prvič) uporabila 200 g kajmaka in 300 g skute. Ker je bil kajmak že zelo slan, nadeva nisem še posebej solila, ampak sem vse skupaj samo dobro premešala. Naslednjič bom verjetno uporabila samo kakšno bolj pusto skuto. Ni namreč dobro, da je preveč tekočine, ker potem hačapuri rad spušča.

kajmak + skuta

Torej … po eni uri vzamemo testo iz hladilnika in ga razdelimo na 4 dele. Površino, na katerimi bomo delalli hačapurije, dobro pomokamo, da se testo ne prijema. Če imamo valjar, testo zvaljamo na debelino približno 0,5 cm. Če spadate med tiste, ki nimamo valjarja, testo previdno razvlečete in raztegnete na debelino približno 0,5 cm.

Hačapuriji so ponavadi okrogle oblike. Takega dobite tudi v Zlatem runu. Jaz pa sem ugotovila, da je lažje, če testo razvaljate/raztegnete kar na približen pravokotnik. Polovico testa prekrijete z relativno tanko plastjo nadeva in jo prekrijete z drugo polovico testa. Potem na robovih testo čim bolj stisnete skupaj, da nadev med peko ne bo uhajal ven.

testo + nadev

zaprt hačapuri

hačapuri, ki je dobil bolj pravokotno končno obliko

Hačapuri se peče kar v ponvi. Tako kot palačinke. Čeprav se mi je ta ideja zdela najprej nenavadna, sem vseeno poskusila, saj je bilo na več koncih napisano, kako se hačapuri peče v ponvi tako kot palačinke. V ponev sem dala malo olja, previdno dvignila hačapuri in ga položila v ponev. Sledilo je cvrčanje in vonj, ki se je začel dvigati iz ponve, je sporočal, da sem na pravi poti

Pri peki morate še posebej PAZITI na to, kako dvigujete hačapuri s površine, kjer ste ga naredili. Problem je v tem, da se testo hitro razvleče in če ne pazite, se vam hačapuri lahko odpre. Še najbolje bi bilo, če bi imeli večji lopar, kamor bi naložili hačapuri in ga potem stresli v ponev

No, ko boste hačapuri lepo zapekli na eni strani, ga obrnite še na drugo stran. Jaz sem nato dodala še malo olja in dvignila hačapuri, da je olje steklo pod njega in se je potem lepše zapekel na obeh straneh. Med peko se bo sirova pita verjetno tudi malo dvignila, saj smo vanjo dali pecilni prašek oz. sodo.

pečenje hačapurija v ponvi

hačapuuuuuuuuri

Hačapuri, tradicionalano gruzijsko jed, postrezite še toplo. Če vam bo hačapuri ostal, naj vam povem, da je dober tudi mrzel, tako da odsvetujem metanje stran

Če bi radi jedli bolj gruzijski hačapuri, pa morate vsekakor obiskati restavracijo Zlato runo.

Sama bom to jed še kdaj naredila tudi doma, saj sem bila res zadovoljna s tem, kar je nastalo. Za pomoč pri peki pa bom spet prosila Piromana. Medtem ko on peče en hačapuri, lahko jaz naredim že drugega in mi ni treba paziti na več stvari hkrati, pa še čas priprave in peke se zmanjša

In se strinjam z Ireno … hačapurije bi bilo treba prodajati tako, kot se prodaja burek. Lahko bi imeli kar kioske s palačinkami – take, kot so posejani po vsem Sankt Peterburgu – hačapuriji pa bi bili dodatna ponudba

Kruhovi cmoki oz. štruklji

Spet hrana Res je, da kosilo skuham vsak dan. Izjeme so samo tisti dnevi, ko sem doma, pri tašči-kuharici ali ko se zgodi kaj takega, da si kosilo privoščiva v kakšnem gostinskem obratu.

Zadnje dni sem imela malo več volje za kuhanje jedi, ki so na najinem meniju redkeje, kot na primer testenine Tako se nama je po zelenjavni polenti in skutinih cmokih z marmelado zahotelo še kruhovih cmokov, ki so se na koncu iz samostojne jedi prelevili v prilogo zraven paprikaša.

kruhovi cmoki, čakajoči paprikaš

Tako kot skutini cmoki, tudi kruhovi cmoki vzamejo kar nekaj časa, predvsem, če jih zavijaš v alufolijo. Ampak gremo lepo po vrsti …

Najprej potrebujemo sestavine: (recept je iz kuharice Recepti sestre Nikoline)
˙30 dag (belega) kruha (cmoki na fotografijah so iz črnega kruha, prvič pa sem jih delala kar iz polnozrnatega, njami!)
˙1 sesekljana čebula ali
˙5 dag prekajene slanine
˙1-2 dl mleka
˙3 jajca
˙sol
˙peteršilj
˙5 dag moke

Kruh narežemo na majhne koščke (jaz delam približno 1cmx1cm) in ga dodamo čebuli, ki smo jo prepražili na 2 žlicah olja. Kruhu nato dodamo sesekljan peteršilj in posoljena jajca, ki smo jih zmešali z mlekom. Ker nisem imela svežega peteršilja, sem vzela kar posušenega. Vmešala sem ga kar v jajca z mlekom. Dodala sem še malo bazilike, šetraja in popra. Vse sestavine dobro premešamo in pustimo maso, da počiva pol ure.

Potem ko se je kruh lepo napil mleka in jajc, ga posujemo z moko in si zmočimo roke, da bo oblikovanje cmokov lažje. Cmoke položimo v slano vrelo vodo in jih kuhamo 10-15 minut.

Namesto cmokov lahko maso na kuhinjski krpi oblikujemo v podolgovat štrukelj, ga zavijemo v krpo, ki jo na koncih povežemo in kuhamo 20-25 minut. Ko je štrukelj kuhan, ga narežemo na rezine. Namesto kuhinjske krpe lahko uporabimo tudi alufolijo. Ta je primerna predvsem takrat, ko želimo odvečno maso zamrzniti in jo shraniti za kakšen drug dan. Je pa res, da s tem proizvedemo veliko več odpadkov …

kruh

mleko+jajca+začimbe

kruh+čebula+mleko+jajca+začimbe

masa za kruhov štrukelj

Jaz sem tokrat uporabila alufolijo, ker sem nekaj kruhovih štrukljev shranila v zamrzovalnik namesto v želodec

kruhovi štruklji, pripravljeni na vrelo vodo oz. na zmrzovanje

Kruhovi cmoki ali štruklji so lahko samostojna jed ali odlična priloga. Če jih jeste samostojno, jih lahko še zabelite ali polijete z (gobovo) omako, dodate jim lahko špinačo, fižolovo omako … Vaše kosilo še bolj poživi tudi solata

Če pa kruhovi cmoki nastopajo v vlogi priloge, jih lahko ponudite na primer poleg paprikaša ali golaža. V glavnem … Pustite domišljiji prosto pot!

kruhovi cmoki s paprikašem

Dober tek!

Lubenični daiquiri

Že cel Gospodov dan se ukvarjam z zadnjim in najpomembnejšim delom diplome. Berem, pišem, brišem, spet napišem nekaj novega, še enkrat preberem in kaj popravim, potem se mi ustavi in zdi se, da sem spet na začetku.

Za delo, ki sem ga naredila, si vsekakor zaslužim mali posladek. Prižgan televizor, kjer sporočajo izide (vzporednih) volitev v Evropski parlament, ni ravno posladek. Je le zvočna kulisa in lovljenje posameznih besed ali stavkov. Zaslužim si več. To je koktejl, ki ga v svoji kuharici priporoča Nigella Lawson. (Saj veste, to je tista rahlo odbita ljubiteljica kuhanja in hrane, ki jo lahko gledamo v oddaji NLP na RTV1.)

pogled v Nigellino knjigo

Knjiga Kuhajmo z Nigello je bila eno od letošnjih rojstnodnevnih daril (Še enkrat najlepša hvala vsem! Saj sami veste, kdo ste ) in v njej je kar nekaj uporabnih receptov. Lubenični daiquiri je prvi recept, ki sem ga preizkusila. Priporočam! Koktejl je odličen za crklanje po napornem delavnem dnevu, poleti pa bo vsekakor odlična osvežitev v pasje vročih dneh.

Kaj potrebujemo za koktejl lubenični daiquiri?

Nigella priporoča:
˙1 dl (ali kolikor želite) bacardija
˙sok ene večje ali dveh manjših limet
˙zvrhana žlica sladkorja v prahu
˙približno 10 5-centimetrskih kock zamrznjene lubenice

Vse skupaj zmiksamo v multipraktiku. Delo odlično opravi tudi palični mešalnik In postrežemo.

sestavine

Količine, ki jih priporoča Nigella so dovolj za dve ali tri mini doze koktejla. Ker sem trenutno sama in sem se želela samo pocrkljati, ne pa napiti, sem za svojo porcijo uporabila samo 0,3 dl bacardija in malo več zamrznjene lubenice, ki me je čakala v zamrzovalniku. Ker sem imela malo preveč lubenice, da bi se zmlela v dokaj tekoč koktejl, sem vse skupaj razredčila kar z manjšo količino vode. Hočem povedati, da si sestavine lahko določite sami. Odvisno od tega, za kakšno priložnost si boste privoščili ta sveži lubenčni daiquiri

moj posladek

Privoščite si!

Slane palčke s sezamom ali sirom

S sošolci iz gimnazije smo se odločili, da se spet srečamo in si pripravimo piknik. Ker nismo vedeli, če se nam splača ukvarjati z žarom in vsem, kar paše zraven, smo se odločili, da vsak nekaj prinese s sabo in si vse skupaj naredimo čimbolj enostavno. In, ker smo ljudje v veliki meri nagnjeni k sladkarijam, sem (pravilno) sklepala, da se bodo mize šibile pod težo sladkih dobrot. Zato sem se odločila, da bom jaz raje naredila nekaj slanega. Nekaj čisto enostavnega in zelo okusnega. Slane palčke s sezamom in sirom.

razrezano listnato testo

Kaj potrebujemo za slane palčke?

˙listnato testo
˙jajce
˙začimbe (po okusu)
˙sezam
˙sir

Listnato testo razvaljate približno do debeline 0,5cm. Še enostavneje je, če kupite že razvaljano testo. Jaz sem v Sparu kupila listnato testo, ki je bilo že razvaljano na debelino približno 0,5cm in zvito v rolo. Zato sem ga samo razvila in razrezala. Nobenega kompliciranja. Kako boste testo razrezali, je čisto vaša stvar. Jaz sem naredila kar bolj ali manj enakomerne pravokotnike z merami približno 5×1,5cm.

čopič čaka, da se bo namočil v jajcu s soljo, vegeto in poprom

Nato sem na pekač položila peki papir in nanj zložila palčke. Ko se je prva porcija spekla, sem ugotovila, da med palčkami ni treba puščati zelo veliko prostora, saj se prav nič ne razlezejo, ampak samo dvignejo. Potem sem vzela čopič, ga namočila v razžvrkljano jajce, kamor sem dodala še malo vegete, soli in popra in vsako palčko posebej premazala. Posula sem jih najprej s sezamom, naslednjo porcijo pa z naribanim sirom.

prva porcija palčk s sezamom čaka na peko

Zelo priročno je, če imate dva pekača. Medtem ko se ena runda na 200°C peče približno 15 minut (dokler palčke ne postanejo zlatorumene barve), imate ravno dovolj časa, da na drugi pekač naložite novo porcijo. In to je to. Bolj enostavno ne bi moglo biti Iz hladilnika vzamete mogoče še kakšno pločevinko piva in enkrat za spremembo namesto čipsa zraven grickate slane palčke

uau, kako lepo smo zapečeni!

pa poskusimo še s sirom (sezam, ki ga vidite, je od prve porcije palčk)

dober tek!

Orehova potica

Pri nas doma smo potico pekli vedno samo za božič, novo leto in veliko noč. Zato mi je ponavadi kar malo čudno, če mi jo kdo ponudi v kakšnem drugem obdobju.

Sama še nikoli nisem pekla tipične slovenske sladice – potice, ampak ker so se letos navade malo obrnile na glavo, sem se za peko pooblastila kar sama. Seveda brez dobrih nasvetov mame ni šlo.

vzhajano kvašeno testo

Najprej mi je kar na podlagi posod, ki jih ponavadi uporablja za peko potice, povedala koliko sestavin potrebujem za tri potice, ki grejo v navaden (bel) pekač, velik za celo ploščino pečice.

sestavine:
˙1,2 kg moke (baje se testo najlepše naredi, če je pol ostre in pol gladke moke)
˙sol
˙4,5 dag kvasa (toliko tehta en zavojček)
˙12 dag margarine
˙0,8 l mleka
˙3 jajca
˙10 dag sladkorja

V posodo sem najprej stresla moko in na sredini naredila manjšo luknjo, kamor sem kasneje vlila kvas. Rob te luknje sem posolila. (Gospodinje vedno povejo, da kvas ne sme priti v neposreden stik s soljo. Zakaj? Ne vem. Jih je pa pametno upoštevati.) Potem sem vzela dober liter veliko posodo in vanjo na majhne koščke narezala margarino, ji dodala sladkor in 3 rumenjake. (Iz beljakov sem naredila sneg, ki sem ga kasneje dodala orehovemu nadevu.) Te sestavine sem dobro zmešala in jim dodala mleko. Vse skupaj sem zagrela do približno 30 stopinj Celzija. (Če v mleko pomočite prst, boste začutili nekaj mlačnega )

Potem sem pripravila še kvas. V lonček sem dala približno deciliter mleka in ga čisto malo pogrela, da bi se kvas lepše dvignil. Dodala sem ščepec sladkorja in na majhne koščke natrgan kvas. Ko se je kvas dvignil na površje in nabreknil, sem ga zlila v posodo z moko. Potem sem počasi dodajala še mešanico mleka, margarine, sladkorja in rumenjakov. Sproti sem mešala (s kuhalnico). Če vam slučajno ostane kaj mlečne mešanice, jo prihranite za nadev.

Ko sem testo dodobra premešala, sem ga malo pomokala in ga postavila v kot na toplo, ga pokrila s sarveto in počakala približno pol ure, da se je med vzhajanjem lepo dvignil. Potem sem ga še malo pretlačila in ga pustila vzhajati še kakšnih 10 minut.

orehov nadev

Medtem ko sem čakala, da je potica vzhajala, sem pripravila orehov nadev. Vsi vemo, da obstaja več vrst potic, ki se razlikujejo predvsem po različnih nadevih. Meni osebno je sicer najboljša skutina potica ali pa tista, ki je napolnjena s pehtranom (in je nisem jedla že celo večnost). Tudi orehovo potico imam rada, čeprav je nočem pojesti preveč, ker me potem peče zgaga

Torej … sestavine za orehov nadev:
˙60 dag zmletih orehov (PAZITE, da niso žarki!) ali moja različica: 50 dag orehov + 10 dag kruhovih drobtin
˙5 žlic sladkorja (lahko tudi več, kakor vam je ljubše)
˙2 zavitka vanilijinega sladkorja
˙približno liter mleka
˙2 žlici ((ali po okusu)) ruma
˙sneg (stepla sem ga iz 3 beljakov, ki sem jih ločila od rumenjakov, ki so pristali v testu)
˙lahko dodate še naribano limonino ali pomarančno lupino (če se ne bojite vse svinjarije, ki se je s špricanjem zažrla v lupino) ali pa malo soka

Mleko zavrete. Med orehe in drobtine vmešate sladkor in dodajate mleko. Na koncu dodate še rum (in limono) in penasto vmešate sneg.

V tem času se je verjetno testo lepo dvignilo. Če pa ste bili prehitri z nadevom, lahko vmes še pomijete kakšno posodo, ki je ne potrebujete več in si pripravite površino za valjanje potice. To površino (pult, miza, lesena deska …) pomokate, testo razrežete na tri dele in vsak del posebej lepo razvaljate v čim lepši pravokotnik zato, da boste potico potem lažje zvili. (Testo naj bo tako široko, da bo potica šla v pekač )Testo naj bo debelo približno 0,5 centimetra, plast nadeva pa je lahko malo tanjša.

potica pred zvijanjem

zvita potica čaka na pekač

Ko bo potica zvita, jo položite v pekač, kjer bo še malo vzhajala Pečico segrejte na 200°C in potico pecite 1 uro. Preden boste potico dali v pečico, jo z vilico dobro prepikajte (vilice zapičite kar do pekača). Po eni uri pečico izklopite in potico še kakšnih 10 minut pustite notri.

tri lepotice v pekaču

Pečeno potico vzemite iz pekača in počakajte, da se ohladi. Potem pa dober tek!

(moja) orehova potica

notranjost (moje) orehove potice

Ko smo že ravno v času velikonočnih praznikov, prilagam še dve sliki pirhov, ki sem jih pobarvala kar tako, da sem jih skuhala skupaj z listi čebule. Dodala sem še malo kisa in soli. Se mi je zdelo, da bodo čebulni listi zaradi tega dali več barve. Na nekaj pirhov sem prej napela še nekaj elastik, da so med kuhanjem dobili vzorce, druge pa sem kasneje oblekla v plastične srajčke, ki sem jih leta 2007 prinesla iz Rusije. Imam jih še za vsaj dve, tri leta

pirhi

Lepe praznike vsem!